5 razlik med mikrosporijo in trihofitijo pri odraslih in otrocih

Kako se razlikujeta mikrosporija in trihofitija?

Mikrosporija in trihofitija sta pogosti glivici kože, ki jih povzročajo različni vrste mikroskopskih gliv. Pri odraslih in otrocih se pogosto prepletata simptomi, kar otežuje samostojno razlikovanje. Mikrosporijo povzročajo glive rodu Microsporum, trihofitijo pa predvsem Trichophyton. Obe sta prenosljivi, a razlikujeta v hitrosti razvoja in tipih poškodb na koži.

V Sloveniji sta pogosti predvsem pri otrocih v vrtcih in šolah, kjer se glivi prenašata s stikom s okuženo osebo ali predmeti. Odrasli jih pogosto pridobijo pri obisku javnih kopališč, bani ali pri športu. ZZZS običajno pokrije diagnostiko in del zdravljenja, če je potrebno sistemsko zdravljenje, pa je potrebno poizvedovati o pokritju v posameznih lekarneh.

Pravilna razlika med njima je ključna za učinkovito zdravljenje. Mikrosporija se pogosto pojavlja kot krožna, rdeča pega z jasno robovico, trihofitija pa lahko zaznamuje tudi lasišče in nohte. Če se simptomi podaljšujejo več kot dva teden, je priporočljivo obiskati osebnega zdravnika ali dermatologa.

Simptomi pri odraslih in otrocih

Mikrosporija se pri otrocih pogosto pojavlja na glavi ali obrazu kot krožne pike, ki se razširjajo v kroge z jasno, včasih z drobtinami obloženo robovico. Otrek je pogosto brez bolečine, a lahko pride do odtrganja las. Pri odraslih je mikrosporija redkejša na glavi, pogosteje pa se pojavlja na gladikih delih kože, kot so roke in vrat.

Trihofitija pa se pogosto kaže kot rdeča, luščiva pega z nejasnimi robovi. Pri otrocih se lahko pojavlja na nogah (t. i. nogavica), v podrepju ali med prsti. Pri odraslih je pogosta tudi na dlanih, v podpasu in med prsti. Včasih pride do luščenja nohtov, kar je redkejše pri mikrosporiji.

Oba stanji sta lahko asimptomatsko nosilna, predvsem pri odraslih. Kljub temu se pri otrocih pogosto pojavljajo izraženi simptomi, kar povečuje tveganje širenja v skupinskih ustanovah. Če otrok ima krožno piko na glavi, je priporočljivo preveriti tudi druge otroke v skupini.

Pomembno je, da se ne zanemarjajo tudi manj izraženi simptomi, kot je lahko le nekoliko luščenja kože ali rahlo rdečilo. Včasih se trihofitija pojavlja kot 'črni piko' na glavi – to je znak, da je gliva naredila mikroskopsko poškodbo lasa.

Diagnostika: kako zdravnik ugotovi razliko

Za natančno razlikovanje med mikrosporijo in trihofitijo je potrebno badanje mykološko. V Sloveniji se to izvaja v večjih bolnišnicah ali specializiranih laboratorijih. Zdravnik vzame vzorec luščenice, lasov ali kože in ga preuči pod mikroskopom ali na kulturi. Rezultat je običajno pripravljen v 5–10 dneh.

Druga metoda je fluorescentna diagnostika pod Woodovo lučjo. Mikrosporija pri nekaterih vrstah daje zelena svetloba, trihofitija pa običajno ne. Ta metoda je hitra, a ne vedno zanesljiva, zato se vedno potrdi z badanjem na kulturi.

Diagnostika je pomembna tudi zaradi ZZZS – če je potrebno sistemsko zdravljenje, mora biti diagnoza potrjena z laboratorijskim badanjem. Osebni zdravnik lahko izda sklic na dermatologa ali na specializirano lekarno za izdajo posebnih zdravil.

Pogosto se zmede z drugimi kožnimi boleznimi, kot so ekcem, psorijazis ali bakterijske okužbe. Zato je pravilna diagnoza ključna za učinkovito zdravljenje. Če se po zdravljenju z zunanji sredstvi ne izboljšuje v 2–3 tednih, je potrebno ponovno badanje.

Zdravljenje: razlike v pristopu

Mikrosporija na gladikih delih kože se pri otrocih pogosto zdravi z zunanji antifungalskimi pripravki, kot so klotrimazol ali mikonazol. Pri odraslih je običajno dovolj enako zdravljenje, če je okužba omejena. Če pa je okužba večja ali se razširja, je potrebno tudi oralna zdravila.

Trihofitija na glavi (t. i. tinea capitis) pri otrocih vedno zahteva oralno zdravljenje, ker zunanja sredstva ne prodrejo v lasišče. V Sloveniji se običajno uporablja griseofulvin ali terbinafin. ZZZS običajno pokrije del stroškov, vendar je potrebno poizvedovati v posameznih lekarneh o dodatnih stroških.

Cene zdravil v Sloveniji so različne: griseofulvin stane okoli 10–15 EUR za paket, terbinafin tablete pa okoli 20–25 EUR. Zunanji pripravki so jezni, okoli 5–10 EUR. V lekarnah po ZZZS se lahko izdajajo tudi brez dodatnega zdravstvenega zavoda, če je pacient registriran pri osebnem zdravniku.

Pri odraslih se trihofitija nohtov (onychomycosis) zdravi predvsem z oralnimi zdravili, saj zunanji pripravki ne prodrejo do korenine nohta. Čeprav je terbinafin učinkovitejši, ima več stranskih učinkov, zato se pri osebah s poškodbami jeter uporablja griseofulvin.

Faktorji, ki vplivajo na razvoj in prenos

Glivi so odporni na okolje in lahko preživijo več mesecev na predmetih. V Sloveniji so najpogostejši v toplih in vlažnih pogojih – zato je tveganje večje po obisku javnih kopališč, bani ali športnih dvoran. Obleke, brisača, brisača za noge in obuvalo morajo biti osebna.

Glavni dejavniki tveganja so: slaba higiena, poškodbe kože, dolgotrajna uporaba obleke, ki ne diha, in zmanjšana imuniteta. Pri otrocih je tveganje večje v skupinskih ustanovah, kjer je stik med otroki tesen. Pri odraslih pa je večje tveganje pri športnikih, delavcih v kopalnicah ali osebah s sladkorno boleznijo.

Če imate sladkorno bolezen, je tveganje za trihofitijo nohtov povečano. Po podatkih je pri diabetikih večkrat večja verjetnost za onihomikozo. Zato je pri osebah z sladkorno boleznijo še pomembnejša profilaksa in redna preverjanja kože in nohtov.

Pravilna higiena je ključna: pranje rok po obisku javnih prostorov, sušenje med prsti po kopalnji, uporaba lastne obuvalke v javnih bani. Pri otrocih je priporočljivo, da imajo lastno brisačo in obuvalo v šoli ali vrtcu.

1. Ne delite brisač, čepice ali ščepce
2. Redno sušite noge in medprstne prostore
3. Uporabljajte antifungalski prah v obuvalah
4. Menjajte nogavice vsak dan
5. Ne nosite tesnih obuval, ki ne dihajo

Preprečevanje in profilaksa

Profilaksa je ključna, predvsem v skupinskih ustanovah. Osebni zdravnik v Sloveniji lahko priporoča osnovne ukrepe, ki so učinkoviti pri obeh boleznih. Redno pranje rok, sušenje kože in uporaba lastne osebne opreme sta najbolj učinkoviti metodi.

V lekarneh po ZZZS se lahko dobi nasvet o profilaksi, vendar ni sistemskih ukrepov za celotno populacijo. Zato je odgovornost na posamezniku. Če ima otrok mikrosporijo, mora biti izoliran od drugih otrok vsaj 48 ur po začetku zdravljenja.

Občinstvo v javnih bani mora uporabljati lastno obuvalo in brisačo. Pri športnikih je pomembno, da se obuvalo redno dezinficira in da se po kopalnji takoj zamenja suha oblačila. V Sloveniji je številne lekarne, ki prodajajo dezinfekcijska sredstva za obuvalo, cene so okoli 5–10 EUR.

Če je kdo v družini okužen, je priporočljivo dezinficirati tudi posteljno perilo, brisače in obuvalo. V večjih lekarnah so na voljo tudi posebni prahi za pranje, ki uničujejo glive. Cene teh izdelkov so okoli 8–12 EUR za paket.

Pomembno je, da se ne uporabljajo domači recepti, kot je česen ali kis, saj niso dokazano učinkoviti in lahko poškodujejo kožo. Pri otrocih je posebno nevarno, ker ima njihova koža šibkejšo zaščito.

Kdaj gre za resnejšo okužbo?

Zgodnji znaki resnejše okužbe so hitro širjenje pike, pojav mehurčkov, izcedka ali bolečine. Če se pika večja od 5 cm ali se pojavijo več pike v bližini, je potrebno obiskati zdravnika. Pri otrocih je posebno pomembno, da se ne čaka, če se pojavijo simptomi na glavi.

Če se pojavijo tudi sistemske težave, kot so vročina, slabost ali občutljivost v območju pike, je to znak, da je okužba šla globlje. V tem primeru je potrebno takoj obiskati zdravnika ali oddelek za nujno pomoč.

Pri odraslih je tudi pojav luščenja nohtov ali spremembe barve nohta znak, da je prišlo do prehoda na noht. Trihofitija nohtov je težje zdraviti in zahteva dolgotrajno zdravljenje. Mikrosporija nohtov je redka, vendar mogoča.

Če se po zdravljenju simptomi vrnijo, je verjetno, da ni bilo zdravljenje dovolj dolgo ali da je prišlo do ponovne okužbe. V tem primeru je potrebno ponovno badanje in morda spremembo zdravil.