Kaj se zgodi s hrustancem, ko koleno nosi preveč
Vsak kilogram telesne teže se pri hoji ne prenaša ena proti ena na kolenski sklep. Biomehanske študije kažejo, da se sila na sklep poveča približno štirikrat do petkrat glede na dodano težo. Deset odvečnih kilogramov torej vsakemu koraku doda od 40 do 50 kilogramov obremenitve.
Hrustanec, ki oblaga sklep, nima lastnih žil in je pri tem kronično obremenjen. Dolgotrajna prekomerna sila pospešuje njegovo obrabo in prispeva k razvoju artroze kolena. Pomembno je poudariti, da to ne pomeni, da je vsak kilogram usoden, temveč da ima tudi majhna izguba teže merljiv učinek.
Osebni zdravnik vam lahko pomaga oceniti, ali je vaša telesna teža dejavnik tveganja za bolečine v sklepih, in vas napoti k ustrezni obravnavi prek sistema ZZZS.
Koliko razbremenitve prinese vsak izgubljen kilogram
Tabela prikazuje okvirno manjšo obremenitev kolena pri hoji glede na izgubljene kilograme.
| Izgubljeni kilogrami | Manjša obremenitev kolena |
|---|---|
| 1 kg | 4–5 kg manj sile na sklep |
| 5 kg | 20–25 kg manj sile |
| 10 kg | 40–50 kg manj sile |
| 15 kg | 60–75 kg manj sile |
Številke so okvirne, saj so odvisne od hitrosti hoje, naklona terena in telesne zgradbe posameznika. Ključno sporočilo ostaja enako: vsak kilogram šteje in učinek se sešteva.
Pri osebah z že razvito artrozo kolena lahko zmerna izguba teže zmanjša tudi bolečino in izboljša gibljivost sklepa.
Kaj pravijo raziskave o izgubi teže
Raziskovalna skupina pod vodstvom Stephena Messierja je pri starejših osebah s prekomerno telesno težo in artrozo kolena izmerila dejansko silo na sklep med hojo. Ugotovili so, da izguba teže neposredno zmanjša obremenitev kolena, kar so objavili v reviji Arthritis & Rheumatism.
V klinični raziskavi IDEA so primerjali učinke intenzivne prehrane in vadbe na obremenitev kolena, vnetje in klinične izide pri odraslih s prekomerno težo in artrozo kolena. Rezultati, objavljeni v JAMA, so pokazali, da kombinacija diete in vadbe zniža tudi raven vnetja v telesu.
Sistematični pregled Christensena in sodelavcev pa je potrdil, da hujšanje pri debelih bolnikih z artrozo kolena prinaša klinično pomembno olajšanje simptomov.
Koliko kilogramov je treba izgubiti, da občutite razliko
Za klinično pomembno zmanjšanje bolečine pri artrozi kolena po metaanalizah pogosto zadošča izguba od 5 do 10 odstotkov telesne teže. Pri osebi s 100 kilogrami to pomeni od 5 do 10 kilogramov.
Učinek se ne pokaže čez noč. Večina raziskav spremlja udeležence vsaj nekaj mesecev in olajšanje običajno narašča skupaj z izgubo teže ter njenim vzdrževanjem.
Ne gre le za obremenitev. Izguba maščobnega tkiva zmanjša tudi sproščanje vnetnih snovi, ki dodatno dražijo sklep. Pomembna je tudi stalnost, saj ponovno pridobivanje teže lahko hitro izniči doseženo olajšanje.
Zakaj izguba teže zmanjša tudi vnetje v sklepu
Maščobno tkivo ni le pasivna zaloga energije. Sprošča vnetne dejavnike, ki lahko poslabšajo stanje sklepa. Zmanjšanje količine maščobnega tkiva tako zmanjša mehansko in biokemično breme za hrustanec.
V raziskavi IDEA so poleg obremenitve merili tudi vnetne označevalce v krvi. Ob izgubi teže se je raven teh snovi znižala, kar je povezano z manjšim draženjem sklepa.
Hujšanje ima torej dvojni učinek: manjša mehanska sila na hrustanec in manj vnetnega ozadja. Ravno zato je pri artrozi smiselno obravnavati težo kot del celovitega načrta, ne pa kot samostojno nalogo.
Kako začeti varno: praktičen načrt
Izgube teže se lotite postopoma in brez pretiranih omejitev. Priporočljiv je realen cilj od pol do enega kilograma na teden.
- Zmanjšajte velikost obrokov in pozornost namenite gostoti energije hrane.
- Izberite obliko vadbe, ki ne obremenjuje sklepov, na primer plavanje, kolesarjenje ali nordijsko hojo.
- Kombinirajte izgubo teže z vajami za krepitev mišic okoli kolena.
- Zapišite si napredek in se osredotočite na vzdržno, ne hitro izgubo.
- Pri bolečini med aktivnostjo vadbo prilagodite in si vzemite odmor.
Zmerna in redna telesna dejavnost skupaj s postopno izgubo teže daje najbolj zanesljive rezultate. Če ne veste, kje začeti, se lahko obrnete na fizioterapevta ali osebnega zdravnika za individualen načrt.
Kdaj se posvetovati z osebnim zdravnikom
Preden se lotite večje spremembe prehrane ali vadbenega načrta, se posvetujte z osebnim zdravnikom, še posebej če imate druge bolezni ali jemljete zdravila. Prek napotnice na podlagi ZZZS lahko dostopate do fizioterapije ali specialistične obravnave.
Nujno poiščite pomoč, če se pojavi nenadna oteklina, huda bolečina, pordelost ali vročina sklepa, saj lahko gre za stanje, ki zahteva hitro obravnavo. Bolečina, ki vas budi ponoči ali onemogoča vsakodnevne opravke, je prav tako razlog za posvet.