Ko po vožnji odreveneli presredek
Po večurni vožnji po hribih se marsikateri kolesar vrne domov z odrevenelim presredkom. Občutek, kot bi sedel na žogi, mravljinčenje in pekoč občutek ob uriniranju so znaki, da je bilo medenično dno pod pretiranim pritiskom.
Vprašanje, ali kolesarjenje škoduje prostati, spremlja rekreativce že desetletja. Današnje raziskave odgovarjajo natančneje: sedež sam ni sovražnik, odločilna je kombinacija njegove oblike, naklona kolesa in časa, ki ga kolesar preživi na njem.
Kaj se med vožnjo zgodi s prostato
Prostata leži globoko v medenici, tik pod sramno kostjo. Pri pokončnem sedenju teža telesa sloni na sedalnih kosteh, presredek pa ostane razbremenjen. Težava nastane, ko se kolesar nagne naprej proti krmilu: tlak se prenese na sredinski del presredka, kjer potekajo žile in živci, ki oskrbujejo prostato in penis.
Leibovitch in Mor ta pojav opisujeta kot ciklus pritiska: dlje traja pritisk, bolj so prizadeta mehka tkiva. Pri kroničnem vnetju prostate ali sindromu medenične bolečine je medenično dno že tako napeto, zato lahko že ena ura na sedežu bolečino okrepi. Za moške s težavami s prostato zato veljajo drugačna pravila kot za zdrave kolesarje.
Oblika sedeža: kaj je pokazala znanost
Leta 2002 so Schwarzer in sodelavci merili nasičenost penisa s kisikom med kolesarjenjem. Ozki, koničasti sedeži so tlak v presredku povečevali in nasičenost s kisikom zmanjšali bistveno bolj kot sedeži s široko odprtino na sredini. Sedež z odprtino je omogočil skoraj nespremenjeno prekrvavitev tudi med daljšo vožnjo.
| Tip sedeža | Učinek na presredek | Priporočilo |
|---|---|---|
| Ozki športni sedež | Velik tlak, slabša prekrvavitev | Slab za daljše vožnje |
| Sedež z odprtino | Razbremeni sredinski del | Primeren za večino kolesarjev |
| Širok sedež z oblazinjenjem | Večja opora, manj pritiska | Dobra izbira za rekreativce |
| Zelo mehak sedež | Razporedi tlak, a lahko drsi | Preizkusite ga, ni pravilo za vsakogar |
PSA in kolesarjenje: kaj povejo podatki
Strah, da bo kolesarjenje zvišalo PSA in sprožilo nepotrebno biopsijo, je razumljiv. Sistematični pregled in meta-analiza Jiandanija in sodelavcev iz leta 2015 nista pokazala klinično pomembnega in trajnega dviga vrednosti PSA zaradi kolesarjenja. Posamezni dvigi so možni, a so praviloma prehodni.
Če vas čaka odvzem krvi za PSA, se en do dva dni prej raje izognite dolgim trasam in drugim naporom v presredku. Enako velja za vročo kopel in spolno aktivnost, ki lahko vrednosti začasno zamajeta. Vrednosti, ki po vadbi ne padejo nazaj, so vedno razlog, da rezultat pokažete urologu, namesto da bi ga prezrli.
Kolesarjenje ob kroničnem vnetju prostate
Ob kroničnem prostatitisu in sindromu medenične bolečine vadba ni prepovedana, je pa treba izbrati obliko, ki ne draži presredka. Zmerna aktivnost izboljšuje prekrvavitev medenice in blaži stres, ki napetost medeničnega dna še povečuje. Plavanje, hitra hoja in kolesarjenje v pokončnem položaju so pri CPPS sprejemljivi.
Doc. dr. Simon Hawlina, predsednik Združenja urologov Slovenije, svetuje, da si pri obnovi vadbe za vodilo vzamete bolečino, ne črnega seznama športov. Če vožnja bolečino poslabša ali povzroči težave z uriniranjem, je to signal za premor in posvet, ne pa razlog za trajno opustitev gibanja.
Začetniki naj vozijo kratke, ravne odseke in postopoma podaljšujejo trajanje. Telo se na sedež privadi šele po nekaj tednih redne vožnje.
Sedem pravil za varno kolesarjenje
S pravimi nastavitvami kolesa lahko večina moških s težavami s prostato kolesari brez težav. Urologi priporočajo naslednja pravila:
- Sedež poravnajte vodoravno, sprednji del naj ne dviga pritiska proti presredku.
- Višino nastavite tako, da se noga z iztegnjenim kolenom s peto komaj dotakne pedala.
- Izberite sedež s sredinsko odprtino in mu dajte vsaj štirinajst dni časa.
- Kolesarske hlače z vložkom zmanjšajo trenje in tlak na daljših trasah.
- Vsakih dvajset do trideset minut se dvignite s sedeža in kolesarite stoje.
- Po vožnji raztegnite upogibalke kolka in naredite nekaj minut trebušnega dihanja.
- Ne spreglejte znakov: ponavljajoča se odrevenelost pomeni spremembo sedeža ali krajšo vožnjo.
Udobje na sedežu ni luksuz, ampak prvi znak, da je tlak v presredku sprejemljiv. Noben šport ne upraviči bolečine, ki se ponavlja.
Kdaj poiskati zdravnika
Kolesarjenje vas ne sme odvrniti od pregleda, če opazite opozorilne znake. Kri v urinu ali semenu, vročina, bolečina ob izlivu, nepopolno praznjenje mehurja ali slabše uriniranje, ki traja več kot nekaj dni, zahtevajo obravnavo. V Sloveniji pot do urologa poteka prek osebnega zdravnika, ki izda napotnico, napotitev pa krije ZZZS.
Obisk pri urologu ni sramota in ne pomeni, da morate opustiti kolo. Zdravnik bo preveril težave, po potrebi naročil PSA in svetoval, kako vaditi naprej. Bolečina v presredku je pogostejša, kot si večina moških misli, zato zgodnja obravnava pomeni manj prekinjenega treninga in mirnejšo glavo.