Dednost in teža: kaj so pokazale študije dvojčkov
Dva človeka jesta podobne obroke in delata v isti pisarni, vendar eden ohranja vitko linijo brez truda, drugi pa se bori z vsakim odvečnim kilogramom. Raziskave kažejo, da se heritabilnost indeksa telesne mase (ITM) giblje med 40 in 70 odstotki. To pomeni, da precejšen del razlik v telesni teži med posamezniki izvira iz njihovega genskega zapisa.
Klasična študija, ki jo je vodil dr. Albert Stunkard z ekipo in je bila objavljena v New England Journal of Medicine, je spremljala enojajčne dvojčke, odrasle v ločenih okoljih. Raziskovalci so ugotovili, da je bila telesna teža odraslih dvojčkov presenetljivo podobna ne glede na različno prehrano in navade v otroštvu. Okolje seveda vpliva na razvoj telesne mase, vendar geni določajo osnovno dovzetnost telesa za kopičenje maščobnih zalog.
Gen FTO in lakota: zakaj nekateri težje začutijo sitost
Najbolj raziskan posamezen genski dejavnik za debelost je gen FTO (fat mass and obesity-associated gene). Raziskava Fraylinga in sodelavcev, objavljena v reviji Science, je razkrila, da imajo nosilci dveh tveganih različic tega gena v povprečju približno tri kilograme večjo telesno težo ter 1,67-krat večje tveganje za razvoj debelosti v primerjavi z osebami brez teh variant.
Ključno je razumevanje, da gen FTO ne upočasnjuje čudežno izgorevanja kalorij v mirovanju, temveč vpliva predvsem na možganske centre za lakoto in sitost v hipotalamusu. Nosilci tvegane različice po obroku pogosto občutijo manjšo sitost, imajo močnejše hrepenenje po kalorično gosti hrani in težje prenehajo jesti, ko so energijske potrebe telesa že pokrite. Gre torej za nevrobiološki nagon k večjemu vnosu energije.
Monogenska in poligenska debelost: razlike v delovanju telesa
Znanstvena spoznanja, ki sta jih v reviji Nature Reviews Genetics podrobno zbrala Ruth Loos in Giles Yeo, pojasnjujejo, da je debelost pri večini ljudi poligenska. To pomeni, da nanjo vpliva na stotine drobnih genskih različic, ki vsaka zase prispevajo majhen delež k nagnjenosti k pridobivanju teže.
Le v redkih primerih gre za monogensko debelost, ki je posledica okvare posameznega gena, na primer mutacije leptinskega receptorja. V spodnji tabeli so prikazane ključne razlike med obema oblikama in njun vpliv na obvladovanje teže.
| Značilnost | Poligenska debelost | Monogenska debelost |
|---|---|---|
| Pogostost v populaciji | Zelo pogosta (več kot 95 % primerov) | Izjemno redka (manj kot 1 % primerov) |
| Genski vzrok | Kombinacija več sto različic (FTO, MC4R itd.) | Mutacija enega samega specifičnega gena |
| Začetek pojava | Postopoma v odraslosti ali mladosti | Zgodnje otroštvo z ekstremno lakoto |
| Odziv na življenjski slog | Zelo dober ob dosledni prehrani in gibanju | Omejen, pogosto zahteva tarčna zdravila |
Zavedanje lastnega tveganja omogoča pravočasno ukrepanje, preden se odvečni kilogrami nakopičijo.
Geni niso usoda: kako življenjski slog preglasi gensko nagnjenost
Geni sicer polnijo pištolo, vendar okolje in navade potegnejo petelin. Tudi posamezniki z visokim genskim tveganjem za debelost lahko uspešno zmanjšajo telesno težo z ustreznimi vedenjskimi spremembami. Redna telesna dejavnost na primer dokazano zmanjša vpliv tveganih variant gena FTO na telesno težo za skoraj 30 odstotkov.
Sodobno obesogeno okolje, polno poceni visoko predelane hrane, sicer spodbuja izražanje genske nagnjenosti, vendar premišljene odločitve delujejo kot varovalni ščit. Ko ustvarite okolje z manj skritimi sladkorji in več gibanja, genskemu nagnjenju odvzamete priložnost za prevlado.
Pet praktičnih ukrepov za posameznike z genskim nagnjenjem
Če imate v družini zgodovino prekomerne teže, potrebujete jasne in preproste strategije, ki zmanjšujejo občutek lakote in preprečujejo prenajedanje:
- Povečajte vnos beljakovin in vlaknin: Beljakovine močno spodbujajo sproščanje hormonov sitosti in zmanjšujejo nivo grelina, vlaknine pa upočasnijo praznjenje želodca.
- Uvedite strukturiran urnik obrokov: Vnaprej načrtovani obroki preprečujejo spontano poseganje po prigrizkih, ko popusti samonadzor.
- Kombinirajte aerobno vadbo in trening za moč: Ohranjanje mišične mase vzdržuje visoko bazalno presnovo in izboljšuje inzulinsko občutljivost.
- Zmanjšajte dostopnost predelane hrane doma: Če v shrambi ni piškotov in čipsov, se izognete nepotrebnim nočnim skušnjavam.
- Poskrbite za sedem do osem ur kakovostnega spanca: Pomanjkanje spanca namreč dodatno okrepi delovanje genov za lakoto in zviša raven kortizola.
Vsaka izmed teh navad pomaga umiriti biološke signale, ki vas silijo k prevelikemu vnosu hrane.
Kdaj se posvetovati z zdravnikom in pomen genetskih testov
Komercijalni genetski testi iz sline pogosto obljubljajo prilagojene diete po meri vaše DNK, vendar medicinske smernice opozarjajo, da za takšne trditve še ni dovolj trdnih dokazov. Osebni zdravnik vam lahko ponudi bistveno bolj zanesljivo podporo pri opredelitvi presnovnega stanja z osnovnimi krvnimi preiskavami, kot so krvni sladkor na tešče, lipidogram in delovanje ščitnice.
V okviru javnega zdravstvenega sistema, ki ga krije ZZZS, se lahko v primeru indeksa telesne mase nad 30 ali pridruženih zapletov, kot sta hipertenzija in sladkorna bolezen tipa 2, vključite v zdravstvenovzgojne centre v zdravstvenih domovih. Tam strokovnjaki brezplačno vodijo delavnice za zdravo hujšanje. Pri izraziti debelosti z zapleti pa osebni zdravnik predpiše ustrezna zdravila ali vas napoti k specialistu bariatrične kirurgije.