Kaj dokazi povedo o dodatkih za sklepe
Na policah slovenskih lekarn stoji na desetine pripravkov, ki obljubljajo lažje gibanje in manj bolečin. Razlike med njimi so velike: nekateri imajo za seboj več randomiziranih študij, drugi le posamezne poskuse ali pa zgolj marketinške trditve.
Osteoartroza, najpogostejša oblika obrabe sklepov, poteka kronično in napreduje počasi. Zato je vsak posamezen pripravek težko oceniti brez primerjalnih raziskav. Pregledi literature, kot je analiza v British Journal of Sports Medicine iz leta 2018, so ocenili učinkovitost številnih dodatkov hkrati in ugotovili, da so rezultati zelo neenotni.
Namesto da bi verjeli oznakam na embalaži, je smiselno pogledati, kaj posamezna snov dejansko deluje in za koga. Različni dodatki ciljajo na različne mehanizme: nekatere na bolečino, druge na hrustanec, tretje na vnetje.
Pregled najpogostejših dodatkov
Tabela povzema, kaj so pokazale ključne raziskave in kako zanesljivi so dokazi za posamezno snov.
| Dodatek | Kaj kažejo dokazi | Zanesljivost |
|---|---|---|
| Glukozamin | Razlike glede na placebo so pri bolečini majhne in neenotne | Srednja do nizka |
| Hondroitin | Učinek na bolečino je skromen, ne pa izrazit | Srednja |
| Kolagen tipa II | Posamezne študije kažejo blažitev simptomov | Nizka do srednja |
| Kurkumin | Lahko zmanjša bolečino, vendar so študije kratke | Srednja |
| Ribje olje (omega-3) | Dokazi o zmanjšanju bolečine v sklepih so šibki | Nizka |
Iz pregleda je razvidno, da noben dodatek ni čudežen. Učinki, kadar so, so pri večini ljudi skromni in pogosto primerljivi s placebom. To ne pomeni, da dodatki nikomur ne pomagajo, ampak da rezultat ni zagotovljen.
Glukozamin in hondroitin: najbolj raziskani, a ne prepričljivi
Glukozamin in hondroitin sta najpogosteje uporabljana dodatka za sklepe. Znan je poskus GAIT iz leta 2006, objavljen v New England Journal of Medicine, ki je primerjal obe snovi, njuno kombinacijo in placebo pri bolnikih z bolečim kolenom.
Rezultat je bil presenetljiv: pri celotni skupini udeležencev kombinacija ni pokazala večje koristi od placeba. Nekoliko bolje so se odrezali le bolniki s srednje do hudo bolečino, kjer je bilo izboljšanje opaznejše. Te ugotovitve so kasneje potrdili tudi drugi pregledi.
Meta-analiza v BMJ iz leta 2010 je šla še dlje. Ugotovila je, da glukozamin, hondroitin in kombinacija ne prinesejo klinično pomembnega zmanjšanja bolečine pri artrozi kolka ali kolena. Razlika glede na placebo je bila zanemarljiva za večino bolnikov.
Kljub temu dodatki niso nevarni. Neželeni učinki so redki in blagi. Vprašanje je predvsem, ali je smotrno zanje vsak mesec zapravljati denar, ko boljša rešitev pogosto leži v gibanju in telesni teži.
Kolagen tipa II: veliko hrupa, manj podatkov
Kolagen tipa II je novejši trend in ga pogosto oglašujejo kot naprednejšo alternativo glukozaminu. Ideja je, da bi denaturirani ali nepoškodovani kolagen tipa II sprožil imunsko toleranco in tako umiril vnetje v sklepu.
Študije, ki so jih izvedli doslej, so večinoma kratke in financirane s strani proizvajalcev. Nekatere kažejo zmanjšanje bolečine, vendar vzorci niso veliki in rezultati niso bili dosledno ponovljeni. Pregled iz leta 2018 vključuje kolagen v splošno oceno dodatkov in ga ne uvršča med pripravke z zanesljivimi dokazi.
Zato je primerno, da tudi na kolagen gledamo z zadržkom, dokler ne dobimo večjih neodvisnih študij z dolgotrajnim spremljanjem.
Kurkumin, bosvelija in druga zelišča
Med zeliščnimi pripravki največ pozornosti dobivata kurkumin in bosvelija. Oba delujeta protivnetno, kar je zanimivo za bolnike, ki želijo manj tablet protivnetnih zdravil.
Dokazi o kurkuminu so obetavni, vendar omejeni na kratke študije. Redno jemanje lahko pri nekaterih zmanjša bolečino, a biološka uporabnost snovi je nizka in odmerki v študijah se pogosto razlikujejo od tistih v pripravkih.
Bosvelija je po podatkih posameznih raziskav obetavna pri zmanjšanju bolečine, a število kakovostnih študij je še vedno majhno. Tudi zeliščni dodatki niso povsem brez stranskih učinkov in lahko vplivajo na delovanje jeter.
Kaj pri dodatkih ni dokazano
Ob učinkovitih ali vsaj obetavnih snoveh obstajajo pripravki, pri katerih dokazi močno zaostajajo. Sem spadajo:
- kolagenski napoji in gumi, ki vsebujejo zanemarljive odmerke;
- kombinacije z ducatom sestavin brez podatkov o medsebojnem delovanju;
- izdelki, ki obljubljajo obnovo hrustanca, čeprav to ni mogoče;
- dodatki, ki oglašujejo trenutno olajšanje bolečine namesto dolgoročnega učinka.
Pred nakupom je smiselno preveriti, ali je v pripravku dovolj aktivne snovi in ali proizvajalec navaja študije, ki jih je mogoče preveriti. Trditve brez vira so opozorilni znak.
Kdo lahko ima od dodatkov korist
Čeprav so povprečni učinki skromni, posamezniki poročajo o različnih izkušnjah. Korist je bolj verjetna pri ljudeh z blago do zmerno bolečino kot pri tistih z napredovalo artrozo.
Pri odločitvi pomaga več dejavnikov. Če dodatek po nekaj mesecih rednega jemanja ne prinese občutnega izboljšanja, verjetno ne bo pomagal niti ob daljšem jemanju. Denar je bolje nameniti za fizioterapijo, ki ima trdnejše dokaze.
V Sloveniji osebni zdravnik oceni, ali je dodatek smiseln glede na vrsto in stopnjo težav. ZZZS dodatkov ne krije, zato so stroški vedno samoplačniški, cene pa se v lekarnah gibljejo od okoli 15 do več kot 40 evrov na mesec.
Kaj namesto dodatkov res deluje
Dokazi so najmočnejši pri ukrepih, ki jih dodatki ne morejo nadomestiti. Na prvem mestu je zmerna telesna dejavnost, ki krepi mišice okoli sklepa in zmanjšuje obremenitev.
Kadar artroza omejuje vsakdanje življenje, je treba ukrepati po korakih:
- redna vadba in fizioterapija pod vodstvom strokovnjaka;
- doseganje in ohranjanje zdrave telesne teže;
- protivnetna zdravila po dogovoru z zdravnikom ob poslabšanjih;
- pripomočki, kot so opornice ali ustrezni vložki, kadar pomagajo.
Dodatek lahko dopolni te ukrepe, vendar jih ne sme nadomestiti. Če bolečina vztraja ali se stopnjuje, je pregled pri osebnem zdravniku prava pot do ustrezne obravnave.